NEKEGA JUTRA, KO SE ZDANI
VLADO KRESLIN
Prvi ža[C]rek že dviga se[F] iz sna
gle[C]j, nad vodo je svetloba vzšla[F]!
Ko poslednjem[C]u v temi p[E]oidejo mo&[A]#269;[F]i,[D]
[C]novih[E] stotero [A]se sonca v[G]eseli.
Nekega jutra, k[C]o se zdani[E][A]
in se glave [F]ohladijo,[D]
vsak odide s[C]vojo pot.[E][A][G]
Nekega jutra, k[C]o se zdani[E][A]
in se solze[F] posušijo,[D][F]
nekega jutra,[G]
ko se zdani.[F][C][D][C]
Tam pri peči stari, kot včasih tiste dni
s klobuki na omari in toplimi dlanmi,
spomnimo se pesmi stare, ki bila je še od vseh,
glasneje od viharjev se slišal bo naš smeh.
VLADO KRESLIN
Prvi ža[C]rek že dviga se[F] iz sna
gle[C]j, nad vodo je svetloba vzšla[F]!
Ko poslednjem[C]u v temi p[E]oidejo mo&[A]#269;[F]i,[D]
[C]novih[E] stotero [A]se sonca v[G]eseli.
Nekega jutra, k[C]o se zdani[E][A]
in se glave [F]ohladijo,[D]
vsak odide s[C]vojo pot.[E][A][G]
Nekega jutra, k[C]o se zdani[E][A]
in se solze[F] posušijo,[D][F]
nekega jutra,[G]
ko se zdani.[F][C][D][C]
Tam pri peči stari, kot včasih tiste dni
s klobuki na omari in toplimi dlanmi,
spomnimo se pesmi stare, ki bila je še od vseh,
glasneje od viharjev se slišal bo naš smeh.
